Soteskanje Bovec ni samo skakanje v vodo, gre tudi za spuščanje po vrvi, tobogane in plavanje
Soteskanje Bovec je bila ena izmed tistih izkušenj, ki se ti za vedno vtisnejo v spomin. Prijatelji so me že nekaj časa nagovarjali, da grem z njimi, a sem bil sprva zadržan. Voda, skale, višina, vse skupaj se mi je zdelo nekoliko preveč adrenalinsko. A ko sem poleti končno zbral pogum, sem si rekel: zdaj ali nikoli.
Zjutraj smo se dobili v Bovcu, kjer nas je pričakal vodič – izkušen, umirjen in s pravim občutkom za začetnike. Dali so nam neoprene obleke, čelade in pasove. Po kratkem uvodnem sestanku in varnostnih navodilih smo se z džipom odpravili proti začetni točki v eni izmed bližnjih sotesk.
Prvi skok v vodo je bil zame najtežji. Voda je bila ledena, srce mi je poskočilo, a že po nekaj sekundah sem začutil neverjetno svežino. Narava pri soteskanje Bovec je dih jemajoča – kristalno čista voda, ozke skalnate stene, slapovi in tolmuni, ki jih drugače ne bi nikoli videl. Soteskanje Bovec ni samo skakanje, gre tudi za spuščanje po vrvi, tobogane, plavanje in predvsem zaupanje, tako vase kot v ekipo.
Vsak nov korak je bil zame osebna zmaga. Sprva sem bil prestrašen, a vodič in ekipa so me bodrili na prav način. Proti koncu soteskanje Bovec sem se celo zalotil, da sem prvi skočil z višjega roba in užival v vsakem trenutku.
Po koncu sem bil fizično utrujen, a neverjetno izpolnjen. Soteskanje Bovec mi ni dalo le adrenalinske izkušnje, ampak me je tudi potisnilo iz cone udobja in mi pokazalo, da sem sposoben več, kot sem si mislil. Zdaj vem, da se tja zagotovo vrnem, morda z novimi prijatelji, ki jih bom tokrat jaz prepričeval, naj gredo z mano.
Tisto popoldne smo po zaključku soteskanje Bovec sedeli ob Soči, utrujeni, a z nasmehi do ušes. Vsak je delil svoj najljubši trenutek – meni pa je ostal v spominu pogled navzgor iz globokega tolmuna, kjer sem prvič začutil popolno povezanost z naravo in samim sabo.…
Read More